#Poezija

Teme sploh ni

asta1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Odkar odšel si, gozd več ne šumi in potok več ne žubori, odkar te ni. Odkar odšel si, mi luč temno gori in sonce manj žari, odkar te ni. Zaprem oči, v temi spet z mano si. Šepečeš mi: Teme sploh ni. Tema le odsotnost je luči.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Stoyan Svet
Lepo draga Asta, Ja tema je, ko se človek obrača v svoje laži, namesto, da bi se obračal v svojo resnico, svojo resnico, ki je seveda notranja luč. Ampak kaj hočemo, ko zna laž za človeka včasih izgledati tako prijetno, da kar večina ljudi raje živi v njej. :) lp --- stojči
titanic
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
Pozdravljena Asta in Stojči! Tudi jaz mislim, da kot svetloba je, je tudi tema. V temi se skrivajo tisti, ki se bojijo, da jih razkrijejo pri njihovih slabih dejanjih, pa tudi mislih. Če si v svetlobi nimaš kaj skrivati, si odkritega srca, se vse vidi kaj se dela. Seveda vidi Bog tudi tistega, ki greši v temi, a on to ne ve in se skriva sam pred seboj.
Prejšnji članek na to temo

Usoda