Zdaj ko si tu vse je zaman, prišel bi prej, ko sem komaj živela, v ječi na tleh sem usodo trpela. Klečala sem na kolenih pred njim, prosila za milost, in upala, da zgodilo se bo tako kot včasih je bilo. Za jeklenimi rešetkami sem glasno vpila, v temnem prepadu sem solze točila in k angelom molila, da zgodilo se bo tako, kot včasih je bilo. Zdaj prosim te za usmiljenje, da najina usoda se ne bo stopila in se v neskončnost izgubila.
#Poezija
Usoda
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1čestitke za to čudovito pesem, ki je iskrena prošnja Njemu.
To je molitev duše Duhu. Odgovor po molitvi vedno pride, a običajno z malce zakasnitvijo v naše obsolutno dobro. Na vse prošnje nam On ne daje vedno vseh odgovorov, in to zaradi tega, da vprašamo še koga tu na zemlji.
lep pozdrav lady Lola in napiši še kaj.
Miran
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tako majhen trenutek
