Kot ostra strupena sulica je udaril blisk in neusmiljeno je padla kapljica dragocene biserno čiste vode v morje... Zapeklo je vodno gladino. Vetru je zastal dih. Duši se galeb. V daljavi so se razpela krila ladje časa. In pogled zaman vsepovprek obupano išče svoj požirek vode. Tišina. In nenadoma me predrami nežno svilena melodija spomina. Kapljica šepeta otrokom zgodbo o soncu. O soncu, ki greje zemljo. Prebuja sokove. Uliva moči in svobode, miru in ljubezni. O soncu ljudi. O soncu, ki ga je znala živeti. In zazrem se v nebo, v vase oči, v žarke, ki jih je tako nesebično posejala. Po vročih drhtečih licih drsijo solze. A zrem v nebo. In vidim sonce. V vas. In njo. Čisto biserno kapljico življenja.
#Poezija
Tebi
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Draga Mateja!
Lepo,zelo lepo.V eni svojih pesmi sem zapisal:
Kapljica,
ki po tebi vsi prihajamo,
pa kapljica,
ki po kateri vsi odidemo...
Kot biseri naj ti bodo kapljice trenutka,Dušan.
Dusan, hvala za lepo zeljo..ves je zgolj naklucje ..a pesmica je nastala , ko sem letos marca izgubila meni zelo drago prijateljico ... in v odsevu njene kapljice je izginil se en soncni zarek ... ..ki pa seveda sveti naprej v vseh tistih , ki smo jo poznali...
Te lepo pozdravljam, Mathea
Mathea,ravno danes je naš planet zapustil en žarek,ki je svetil samo par dni.Verjetno je moje oko še rosno,pa vendar tudi te kapljice so osnova biserov.
Vse lepo,Dušan.
Dusan , oprosti, da sem kar tiho..a vcasih so stvari tako pomembne, da lahko samo se utihnemo in za trenutek pogledamo v nebo.
Sem pa v mislih s teboj in te iz srca prijateljsko pozdravljam,
Mathea
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Sivina neba
