Nekoč, nekje, bom srečala te, verjamem v to, ker želim si srčno. V najinem mestu, vlada tišina, naju ni več, je v srcu praznina. Na nebu sivina, v dlani toplina, zrem v nebo in prepričujem oko, da si, čeprav te ni. Oblaki temačni, pojdite vstran, ga skušam ujeti, in znova zaživeti. (martina)
#Poezija
Sivina neba
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Čudež
