Mavrični dom

Ko prideš k meni, si malo oživel. Nihče točno ne ve zakaj prideš v neobstojči kraj, kjer te moje upanje umesti v središče sveta, kjer je tako zračno in toliko prostora za obe duši, da se lahko podarjata dvema točkama podpornega loka mavrice, ki bo v svojem večnem ponavljanju sijala očarljivih barv v svojem svetlobnem valovanju. Mavrica je tisti dom, ki te navdaja z občutki lepote in notranje izpolnjenosti nad neskončnimi puščavami, poseljenimi s hišami in ljudmi. Očaranost sega do svetlobe, ki pomeni mojo in tvojo svobodo. Ni pomembno ali so prostori trdni, prosojni ali prozorni, četudi so samo mavrične črte, ki nosijo pečat moči povezovanja dveh točk, čutim v njej pesem, ki veže. Občutek lepote in svobode ne potrebuje dokazov. Je kakor gladina jezera, v kateri se zrcalijo najnežnejši čuti srca. Mavrica je tisti dom skoz katerega iščem svoje poti, da bom zdramila tebe, ko bom razpenjala peruti svobode, morda med dvema nočma sanj, ki sta prostor in čas za premišljevanje preden se življenje prebije skoz pesek, prod, skalovje in ledenike duha. ...o0o...