#Poezija

Čakam

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Vsi ljudje gredo svojo pot. Nihče me ne vpraša kako sem. Če kaj potrebujem. Tudi ti ne. Molčiš. Ulice so prazne. Noč je. Sama sem. Ti spiš. Jaz bedim. Proti jutru zaspim. Vlagam svoj prah v sanje. Zjutraj se zbudiš. Greš svojo pot. Zbudim se tudi jaz. Čakam. Nikogar ni. Za vogalom srca te čaka moj nasmeh. ...o0o...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Ljubezen kot božanska misel