Ljubezen kot božanska misel

Moja končna in odločilna estetska misel si ti. Iz tebe izvira kozmična moč luči, ki me pomirja in usmerja. Iz tebe sije radost in veselje, ki me očara in vsi odtenki tvoje podobe me zavezujejo, ko vdihnem zrak od tebe izdihnjen. Tvoj nasmeh mi pomeni olajšanje in sprostitev, pomeni mi vsenavzočnost sporočila z nedeljivo vsebino, ki se mi podarja. Ti si posebnost, ustvarjena z nameni zame. Ti mi zbujaš željo, da bi rastla ob tebi kot odsev tvoje duše, ki me oplaja in vodi k popolnosti. Stvarno in naravno se nahajam v pristnem pomenu svetlobe kot luč tvojega srca z brezmejno svobodo odprtega neba. Tvoje blage besede mi vzbujajo občutek dojemljivosti zanje, kakor si ti prizadevaš. Brez vsake vednosti o tvojem bistvu te čutim. Kresnice tvojega bisera me prijazno doletavajo in mi polagajo sledi tvoje dehteče roke na srce. So premoč iz skrivnosti tvoje bolečine. Zora in jutranja zarja, vsi čari luči in odsevi so odločilni za lastnosti tvoje duše, ki prodirajo vame z nadlepoto sonca. Zagonetno v vsej lesketajoči pajčevini prodirajo vame in nadaljujejo s svojo prejo. Vse te prijetne vtise radostno sprejemam. Z zavestjo slutnje, da je vse to ljubezen, ki preseva moje čute in spoznanje, upočasnjujem svoj čas. Dopuščeno mi je kozmično čustvo čudenja v občudovanju, da je nebo dostopno, dokler angelom rastejo krila. ...o0o...