Ne pričakuj, da se srečava, saj sem vedno tam, kjer si ti. Ko prehodim vse poti do tebe, se mi zdi, da sem premagala vse ovire in da me je potiskala naprej neka moč, ki je nihče ni mogel ustaviti ali razsuti njen tovor. Bila sem tekoča voda, bila sem čez noč ozelenelo jutro, bila sem drevo, obloženo s sadeži, bila sem polje s semeni, z lici mokrimi od ros. Kamor koli sem stopila, so me tla pod nogami poganjala kvišku. V sebi sem sanjala zgodbe, ki bi odrešile svet. Moji čuti so dobili mišice. Vse besede izgovorjene tebi so hodile ob meni. S seboj sem imela vprežen voz s potrpežljivostjo in umevanjem, ki je drsel za mano. S seboj sem vzela tudi pravico, da živim z ljubeznijo v sebi, ki predstavlja le majhno kapljo mojih sanj, ki jih lahke kot ptičje peresce nosim v sebi. ...o0o...
#Poezija
Ne pričakuj...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo