Usmiljenje

Dragi Stojči, hvala ti za tvoje lepe misli. Ni pomembno kako se dobre stvari rodijo, pomembno je, da so in da živijo svoje življenje. Lep pozdrav Tatjana

draga Tatjana, čestitam, to je to po čimur.... Potem Jezus pravi:" Pramerilo vseh stvari, biti in življenja prvi temelj je duh. In drugi, izlit iz prvega duha, je kaos. Tretji pa, iz katerega sta oba ustvarjena, je duša. Enaka je divjaku, pregnanemu na zemljo smrti, ki na njej preizkuša svojo moč. Danes je v kraljestvu svetlobe, jutri pa je bedna, joka in toži. Veselju sledijo solze, solzam sledi sodnik, sodniku sledi smrt. Blodi po labirintu in zaman išče izhod. Vendar pa Jezus iz usmiljenja in ljubezni pravi:" Poglej, o Oče, to bitje brez doma. Daleč od Tvojega diha blodi okrog po zemlji, poskuša uiti grenkemu kaosu, ne da bi vedelo, kje je začetek vzpona. Pošlji mene, Oče, naj se spustim navzdol za njegovo odrešitev, s pečati v rokah, da grem skozi vse svetove, odprem vse skrivnosti, razkrijem božje bistvo da oznanim Skrivnost svete poti, imenuje se Spoznanje." Lepše se po mojem niti ne da opisati naš izvirni greh, ko smo padli iz sveta Svetlobe v ta smrtni svet. In res smo vsi potrebni tega usmiljenja, mar ne? Kar se pa tiče povabila k tebi draga Tatjana glede svete relikvije-srajce patra Pija, pa si bom enkrat res prav od srca vzel čas da skupaj narediva blagoslov zdravja. lep pozdrav tebi Tatjana od tvojega duhovnega prijatelja Mirana.

Dragi Miran, rimsko pravo je postavilo načelo, da je usmiljenje minimum pravičnosti. To so pravila, ki smo si jih postavili ljudje med seboj za urejanje medčloveških odnosov z namenom, da se vsak bolj zaveda svoje odgovornosti in da nihče naj ne bi storil drugemu kar noče, da bi se zgodilo njemu. Smo torej sankcionirali medsebojno neljubo ravnanje, ki povzroča škodo drugemu. Praviloma velja talonsko načelo zob za zob, omiljeno z oljaševalnimi okoliščinami in upoštevanjem volje storilca ob izvršitvi nepravega dejanja (naklep, malomarnost). Vendar Bog je milejši in bolj prizanesljiv v svojih sodbah. Bog vselej odpušča. Nasproti grehu je vedno kesanje in očiščenje tako, da človek začne svoj novi trenutek na višji vrednostni lestvici. Vendar ko govorimo o usmiljenju niso vedno usmiljenja vredni samo grešniki. Usmiljenja vredni so ljudje v raznih težkih življenjskih položajih, ko se utapljajo v potokih solza. Usmiljenja vredni so bolni, nemočni otroci in starčki, ljudje v raznih življenjskih težavah, grešniki, zaslepljeni, pretirano potrošniško usmerjeni, neozaveščeni ljudje in nenazadnje ljudje na območjih, kjer razsaja vojna. Usmisljenje je nujna človekova vrlina našega obstoja. Marsikdo jo doživlja kot nekoristno breme in ji daje neko manjvrednostno oznako, kot da gre za slabost do usmiljenja vrednega človeka. Človek ne more brezbrižno opazovati stiske drugega, usmiljenje je tista človekova lastnost, ki kaže na to ali je človek počlovečen. Je dragocena lastnost, ki predstavlja težnjo k čutni sreči. Čutenje sočoveka je je tista zrenjska spoznavna in sponatana emotivna naravnanost, ki dobiva vzmeti odznotraj, v srcu in izhaja iz dobrote. Je vrlina na višini duhovnega delovanja, ki ne potrebuje državljajov od zunaj, da človek v stiski prosi in naleti na brezbrižneža, usmiljenje se skriva v skrivnosti dobrote. Človek se zastrmi v pomoči potrebnega čoveka in v njem se čustvo usmiljenja samo sproži v dobro dejanje. Usmiljenja pa niso potrebni samo ljudje, tudi do živali in vseh čutečih bitij moramo biti usmiljeni. Če sonce sije na nas iz usmiljenja, da Zemljani ne ugasnemo v večni temi, čeprav si tega vedno ne zaslužimo, nas sama narava uči, da je usmiljenje in čutenje potrebe drugega nepogrešljiva lastnost vsega Univerzuma, da obstajamo v medsebojnih harmoniji in enosti. Zato naj tudi naša dobrota sije iz nas, da človeštvo ne ugasne v večni duhovni temi. Človeško usmiljenje je milost dana od Boga. Miran hvala za tvoj komentar na duhovni ravni. Prisrčen pozdrav od duhovne prijateljice Tatjane