Dih

Dih je zmagoslavno, noro uživanje življenja, je šepetanje utemeljitve Stvarnika, da si, je večna beseda, ki te utemeljuje, je religija s svojo življenjsko avanturo, je prisluškovanje zvočnim vzgibom tišine. Dih je misel, ki utemeljuje mnogoterost bivanja, je upiranje samoti z dvignjenimi pestmi, je premor, ko usta obmolknejo od razigranosti srca in se umirjene preprostosti posvečajo duhovnosti z nedrjem čarobne žalne žlahtnosti spomina. Dih je skrivnostno praznovanje v medklicih srca, je nevihta in vznemirjenost v pljučih brez razloga, je razporejanje cvetja po gredicah duše, je duhovna situacija, ki ne pozna omahovanja, je odprto naročje srca za vsak olajšujoč izdih. Dih je stanje življenja z vzvišenostjo srca, je nevidna koprena na nemirnih strunah glasbila, je Venera potopljena v zeleno samoto, je romantična balada neke čudežne ozdravitve ali morda korala iz prvotnega morja solza. Dih je vrtnica duše s skrivnostnimi nameni, je pogled, zrastel na vztrajnem delu besed, je vdih veselja in izdih bolečine, je nekaj, kar istovetimo z jasnino misli, je dvom, ki trga in upanje, ki oživlja. Dih je usodno znamenje, da si zaživel, je žareč nasmeh, ko zabrenči pikapolonica, je navdih, ko duša raztali led s svojih oči, je svečeniški zbor, pojoč uspavanko sanjam, je nekaj kar pride in sanja na svoj način. ...o0o...