O moji pesmi pišem
Rada berem pesem, ki nekaj pove, me ponese v svet razmišljanja, v drugačen svet sedanjosti, preteklosti, med ljudi ki čutijo, občutijo, to napišejo… Lepa pesem je kakor čudovit kozarec,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Rada berem pesem, ki nekaj pove, me ponese v svet razmišljanja, v drugačen svet sedanjosti, preteklosti, med ljudi ki čutijo, občutijo, to napišejo… Lepa pesem je kakor čudovit kozarec,…
Je rek ki pravi da zima odhaja, če sveč ledenih še ne odtaja, a če cedi se, zrak topel veje, za hrbtom še se zima smeje. Zdaj dež leden, snega na kupe, obeta nam skrivnostne upe, le jaslice…
Že ko sem jo videl prvič… Njene rjave oči so bile osvajajoče. Gledala me je negibno, Nekaj kar spreleti, omami. Poln pričakovanja sem se ji približal, Se je hotel dotakniti, a kakor da ji…
Kaj malo mar mi za cvetlična polja prek meja, saj tu pri nas najlepša so kar svet jih pozna, krasijo jih reke, slapovi, tolmuni. gozdovi, povsod naokoli v gorah so naši domovi. Ko sončni…
Bila sva domenjena da ga počakam, Bilo je ob trgovskem centru. Telefon sem pozabila doma on enako. Le ura in čas zmenka je bil točen. njega pa od nikoder kot da je pozabil. le kje hodi sem…
Vedno mi zvoni že kar nadleguje, nekdo kliče pa spet nekaj sprašuje, V avtu čisto pravi je gnjevator res, saj med vožnjo telefonirati ne smeš. Sem sklenila naj odzvoni do kraja, bil…
Nocoj je tih večer, ki z zvezdami na nebu je posejan. Veter se tiho skozi borove veje prepleta. Šumijo stari bori, nenehno dolgo v noč govorijo.
V nežnosti vpeta lahko sanjava cvetoča drevesa. Lahko sanjava v temni zimski noči in lahko se nasloniva na star naslonjač. Pride poletje in lahko sanjava o mokri jeseni.
Šla je v pozabo govorica nebes, zavedajoč se le še svojih teles; telo smo postavili pred Boga in sebe nad njega in bližnjega. Šlo je v pozabo, kdo daje nam dih, vse manj smo dajali, vse…
Sem na pol poti nove teme, mračne noči. Nočna ptica, ki ne spi! Ko bliža se jutro pa me predrami zvok sirene in zvonov, kakor da spanca za eno noč ni bilo dovolj.
Iz starih knjig potegniva črto skozi najino tiho in umirjeno življenje. Ostaniva svetloba drug drugemu v senci temne noči. Bodiva srce najinega hrepenenja in mirne želje, ki spleta najino…
Velikokrat sem si porekla že, da prenehala bom pesniti. Ker je to preveč adrenalinski šport. Ker je včasih prav težko ostati sebi zvest. Ker se včasih svet zdi strašno pust in mrk. A že…
Hotela sem ti še nekaj reči, toda dež je presekal moje besede. Hotela sem te poklicati, da bi se vrnil, toda dež je udušil moj klic. Tekla sem za tabo, da bi te morda še ujela, toda dež je…
Zajadrajva skozi to širno, neskončno in tiho nebo. Z roko v roki do zvezd se sprehodiva in na zadnji konec blede Lune se usedeva, da se nekoliko odpočijeva.
Tako tiho izgine ter v stare kamnine ponikne in ob jesenskem dežju spet na plano pride voda v jezero. Razteza se onkraj jezera dežela kraška in čisto tiho v jeseni svojo čudovito, ob Soncu…
V daljavi skriva svoj žarek upanja, iskrene ljubezni in nežnega dotika sočloveka. Nežna in bela luč, ki preganja temo in pospravlja negativno energijo.
Poslušaj moj otrok več nisi dete; želim ti zdravja v življenju sreče, iskrive nagajive in dneve sončne, še odkrit pogled, drže pokončne… Zraslo dete iz otroka je v moža, besede so ostale mu…
Lahkotno snežinke prekrivajo tla, se veter z njimi spet nežno igra, prekrile vrhove, poljane, drevesa, zima jih bela je v sneg vse oblekla. Zdaj polja in trate počivajo spijo, že mladi se…