Ljubezen
Ko pride večer, In ostanem sam s sabo, Misel ne preneha, Občutek, da ne veš, Kaj prihaja, Nekaj v tebi ostane, Tisto, kar nas na koncu stane, Kar nam ne pusti, In nas nenehno žalosti,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Ko pride večer, In ostanem sam s sabo, Misel ne preneha, Občutek, da ne veš, Kaj prihaja, Nekaj v tebi ostane, Tisto, kar nas na koncu stane, Kar nam ne pusti, In nas nenehno žalosti,…
Stal sem sredi polja, Na koncu jase, In se oziral na pretekle čase, Drevesa, na katera sem tako rad plezal, In zaprašene ceste, Dolge kilometre v iskanju sebe, In bolj, ko sem sanjal, Bolj…
Le kam hitijo zdaj tisti mi stari časi, utihnilo petja fantov v večer na vasi, pastirice, pastirji so kot že v pozabi, koline, žetev bil vsem praznik pravi. Le redko na vasi v domačijah se…
Ljudje vedo, da je nekje izvir vode, Morda tam pod Peco, Pod Karavankami, Mangartom… In tam nekje čudežne zdravilne vode, Ki tam spodaj veselo žubori, Da nam olajša bolečine, Izboljša vid……
Še se spomnim tistih pomladnih dni, Ko se ljubezen razgori, Čarobnih majskih noči, Skrivnostna luna se nasmejala, Ljubezni plamen je vžgala. Leta tečejo, slabo izbrišejo, A nasmeh na lice…
Berem pesmi ki niso pesmi, Poslušam modrosti, skorpucala, Gledam slike brez, lica brez izraza, Berem knjige brez duše… Jed mi je brez okusa, A je menda zdrava, za koga? Izložbe so polne…
Mi megla zastira pogled, Kot da se pripravlja za spanje spet, Narava kot pregrinjalo iz listja pripravlja, Jesen se počasi a zanesljivo se poslavlja. Iz dimnikov se že dim dviguje, Ko…
Ljudje prihajajo in odhajajo, Z njimi veselje in žalost, Nasmeh na licih, Solze v očeh. Nekateri pravijo da je to usoda, Spet nekateri krivijo druge, Pri njih iščejo vzroke, Tudi ob…
Zlomljeno krilo podpira opornica. Vseeno letim, naslanjam se veter. Zamahi kril so previdni, bolj togi, manj odločni in rahli. To krilo se še opira nanjo. Morda iz navade, morda pa ga res…
Ponovno je z nami jesen, Z njo je dež meglen, Odpadlo je listje prekrilo ravan,, Vedno že krajši je dan. Je zima počasi trka na duri, vedno ob njeni zimski uri, zapihala burja bo severni…
Je pesem tista ki nas razveseli, Druži skozi življenje vse dni, Morda smo spoznali v njej sebe, Začutili njen dih ki seže v srce. Nas spomni mladosti, rož na trati, Cvetočih vrtnic tamkaj…
Tam zadaj za domačo hišo se bohoti stara in visoka hruška. Ob njej so trte iskale oporo v vejah in sladki grozdi so vabili, da sežem po njih. V kotu na koncu vrta so se bahavo razrasle…
Prisluhni pesmi topolov v vetru, ji v krajih ob Muri lahko prisluhneš, morda pesmi ljudi na brodu spoznaš, iz roda v rod se prenaša, rad jo imaš. Mura lenobno po svoji strugi teče, le mlin…
Nekateri pravijo da kar napišem je cmeravo, drugi spet sanjavo in zabavo, tretjim ne ugaja rima, le kako naj štima…. Saj, vem ko pišem o krajih kjer živim, o njih pišem lepo, ker želim, saj…
Oglaša se znotraj Zaprhuta s krilci in poišče mojo pozornost. Jo srka, kot nektar in njen obris se izostri, njena prosojna vsebina se zgosti. Pokliče me k svojemu rojstvu. Takrat je to za…
Kot pajčolan jeseni je prekrila trate, rosa, meglena jutra prišla so k nam v svate, dan krajši, sonce kakor da je obnemoglo, na trenutke kot da prinaša v nas tesnobo. V tisočero barv jesen…
Ne naprej in ne nazaj. Tu, v sedanjosti je Raj. V sebi sem sežgala morečo in temno pozabo. Moj alkemistični laboratorij jo je pretalil in ji izničil vsebino. Ostala je Izvirna Misel, ki z…
Ne bodi žalostna, draga sestrica. Saj nisem sam, z menoj je tudi mama. In nisi sama niti ti, saj si v srcu z nama. Pride čas, ki nam odnese drage in pušča le spomine. A lep spomin nikdar ne…