Tam zadaj za domačo hišo se bohoti stara in visoka hruška. Ob njej so trte iskale oporo v vejah in sladki grozdi so vabili, da sežem po njih. V kotu na koncu vrta so se bahavo razrasle koprive, ki so zgodaj spomladi še dišale v domačem loncu. Na drugi strani vrta so kokoši že tisočkrat prebrskale sleherno ped zemlje. Butare, ki jih je stara mati pripravljala vse poletje so segale vse do roba strehe drvarnice. Če sem prišla ob pravem času, se je mačka počasi priplazila iz drvarnice. Ja vem, povedat je prišla, da tam nekje med drvmi čuva svoje mladiče. Zadišalo je po jeseni, Tako domače je bilo, prijetno in toplo. Že dolgo ni tam nikogar več. Človeka pa grejejo prijetni spomini. jeanne
#Poezija
Pa tako domače je bilo

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Človeški um

Komentarji
1 komentar
sedanjost. Prelepo vnešeno v pesem