Galaksija Vrtinec M51a
Velik sijoč rožnat dragulj seva iz galaksije, ki je prenehala dihati. Galaksija Vrtinec M51a leži na veliki operacijski mizi vesoljskega dna, čakaje obdukcijo, očiščenje in ponovno…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Velik sijoč rožnat dragulj seva iz galaksije, ki je prenehala dihati. Galaksija Vrtinec M51a leži na veliki operacijski mizi vesoljskega dna, čakaje obdukcijo, očiščenje in ponovno…
Kdo pravi, da je to stanje planeta zajamčeno. Zavezani smo gibanju in spreminjanju. Pridobivamo duha, a izgubljamo telo. Vse manjši in manjši smo z vse večjo glavo. Izurjeni v delovanju,…
Potujemo skozi neskončno rastoči kanon. Med kristalne bisere neživih stvari. Kot velika luč. Evolucija kozmosa. Zagozdena med kline iluzij. Duh se ne more uzreti v ogledalu. Smo v peti…
Matematična točka prihodnosti se nahaja na vrhu spirale, kjer sonce igra harmoniko in žarki njegovega telesa se zbirajo v moji zenici. Drveči čas se spreminja v krog, ki z rameni podpira…
Kako nastaja vesolje? Nikakor ne samo od sebe. Izhaja iz moralnega jedra, ki je preživelo smrt ob velikem poku. Duh kot varuh planetarnega reda je ob poku obvladal svojo silo in podredil…
Vzniknil je planet kot kepa vsemirskega vala krvi, ki drsi po strunah v počasni tango vesolja. Tok sekunde je ustvaril planetu ritem, hrepenenje, vrelišče snovi. Skozi žarečo nitko se…
Prasketanje, vžig iskre in zabobnelo je in bobnelo. Zgodil se je veliki pok. Nastal je glasen odjek. Zvočno valovanje in donenje. Masa atomov, zbrana v jedru, se je razletela v neskončnost…
Nisem tu, da bi se zarasla s časom in prestopila v zmanjšani prostor iluzij na strehi mesečnikov. Tu sem v nevihtni mesečini noči, da rastem v sebi in presežem čas spomina brez začetka.…
Globoko v sebi se nasmehnem, ker vem, kaj je to ljubezen. Ostala je neomadeževana, nikoli nisem je priznala. Bilo je lepo kakor pesem, dokler je iz mene izžarevala, a tedaj nisem ust…
Iz ječe svojega prsnega koša so prihajali k tebi iskalci duha. Bili so kakor saje požara. ki so ga prižgali demoni. Ob bučanju razburkanega morja so se ganljive podobe dvigovale iz silne…
Mirno bom stopila, kjer ajda cveti. Rži si bom užila, da me mak pošlje na oblak. Mišim bom kradla zrnje z njihovih njiv. Potem bom zbežala k tebi in skupaj bova luščila nemir. Ana Porenta
Ko se mi bo nekoč uspelo dvigniti, Nad hrupom in vse splošno zmešnjavo, Previsoko, da bi lahko uvidel, Kakšne misli se rodijo. V daljavi slišim, Ujete duše, ki mi govorijo. Ne oziram se…