Odnos do soljudi
Svojim soljudem se približujem ravno toliko, kolikor mi sami dovolijo. Njihovo notranje življenje in doživljanje mi je sveto, kakor da bi šlo za mojo svobodo.
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Svojim soljudem se približujem ravno toliko, kolikor mi sami dovolijo. Njihovo notranje življenje in doživljanje mi je sveto, kakor da bi šlo za mojo svobodo.
...zamujeno?!? pravijo, ne vrne se nobeno-lahko pa kaj nadoknadim, se ti odkupim, te name navadim??? le kako naj se odvadim... brez tebe živet, z mislijo, da s tabo lepši je svet...…
Divji kriki iz notranjosti moje biti zamrejo na ustnicah, željnih tvojih poljubov. Izgubljena v lastnih čustvih se spoznavam v dimenzijah novih razsežnostih. Dotik tvojega telesa rodi nemo…
jutro moj sonček, spet se smeje in si misli, lej ga pej tega, spet neki pesni. ja tko je, brez tebe pač ne gre. na vsakem koraku, manjka tvoja roka, tvoj dotik, brez, je noga bosa. sej me…
Ljubim morje, ljubim sonce, ljubim to jesen. Ljubim sebe, ljubim tebe, ljubim…. koga, ne povem. Kamor koli se ozrem, vidim tvoj obraz in kjer si ti, sem tudi jaz.
tvoja koža, vsako mesto že poznam, všeč, hmmmmmmmmmmmm, poželenja vredno, in za vedno, rad bi te imel ob sebi, nevem kako in kje, a želja, to za zmeri ostane, a ne? mogoče res, prišel bo…
Ne, nihče ne more vedeti, kako zelo me to boli; zdaj niti ti. Sama, zapuščena sedim naenkrat tu in mislim nate. Postajam žalostna… Kje vendar si? Si bil kdaj resničen ali le v predstavi…
Strah, strah vsako minuto isti strah kot nič pod kuto nesmisel prekleti zmeraj kriči pozimi poleti enako žari napihuje se znanec se laže policaj vrni se Bedanec pridi spet nazaj
Je tam kjer sem doma, najlepši kraj sveta, tam so gozd, drevesa, travniki, ptičev tisoče vsak dan žgoli. Se rad podam sprehajam, miru, lepot narave le želim, gozdnih trat, dišečih rož,…
Prevara, vsakdanja, pogreta obara, počeni lonci, patetični konci. Rešilne zanke, rušilne znanke, robustne zanamke, redke znamke.
Na krožnik odložene štiri zrele pomaranče posmehljivo opazujejo moje neuspele poiskuse, da bi jih izvirno opisala. Tako povprečna vsta sadja, kupljena za majhen denar, a ob močni žeji še…
Prerivam se med množico neznanih mi ljudi, vesela, da lahko se neopazno mednje skrijem. Ko prične se večeriti, se mi zdi, da oči vseh teh ljudi nič več zame se ne zmenijo. Kot da smo medtem…