#Poezija

Tam je moj dom

Pozitivke1 min branja
Deli zgodbo

Je tam kjer sem doma, najlepši kraj sveta, tam so gozd, drevesa, travniki, ptičev tisoče vsak dan žgoli. Se rad podam sprehajam, miru, lepot narave le želim, gozdnih trat, dišečih rož, pogled v nebo ko pade noč. Ko se utrne zveda zaželim, mir ljudem, ljubezni iz srca, saj to je dar ki človek ga ima, želje vsak svoje ima, le pozna. Mi zjutraj draga podala je roko, da greva v gozd tja pod goro, morda na tratah je arcnij, dobrot, na obronkih gozda slastnih gob. Že sončen dan je , odmeva zvon, Svete Helena njen patron, meglic več ni, v žarkih se iskri, v dolini Sava, svojo pot hiti. jože.k

Prejšnji članek na to temo

Prvi poljub

Komentarji

3 komentarji

jože.k
Vsak si želi živeti v miru, imeti mirno spanje.Jaz sem si našel
svoj drugi dom v hišici, gozdičku na obrobju Ljubljane, daleč od
rodne prekmurske grude, Mure, štorkelj, zlatih pšeničnih
polja.Občutek da nisi sam je prijeten, da ti novih moči, načrtov
za
jutrišnji dan..
Lep pozdrav !

jože.k
Desiree
Najprej ti čestitam za pesem tedna.
Ja, prav imaš, dom je tam, kjer se dobro počutiš, kjer je kdo, ki te ima rad. Tega nima vsak, zato pa je toliko brezdomcev. Veseli me, da si si ti dom našel, to je velika sreča. Naj ti bo še naprej lepo!
Lep pozdrav!
Desiree
Mako
Lepa pesem, Jože in še lepša misel o domu. Toda, ali si prepričan, da v tvojem starem domu ni nikogar več, ki te ima rad ali te pogreša? Tudi jaz sem odšel, a vem, da so ostali, ni jih veliko, ki hrepene po meni. Vidim, ko jih obiščem, takrat je veselje veliko.