Cvet s češnje
Že dih pomladu čutim, ko v maju bo vse odeto v cvet, me vonj omamil bo prevzel, slišal ptičji zbor bo spet žgolel. Takrat pod češnjo postojim, cvetu si zaželim, brž k njej z njim pohitim,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Že dih pomladu čutim, ko v maju bo vse odeto v cvet, me vonj omamil bo prevzel, slišal ptičji zbor bo spet žgolel. Takrat pod češnjo postojim, cvetu si zaželim, brž k njej z njim pohitim,…
Od tam kjer je moj dom, že na daleč vidiš zvon, mogočna cerkev tam stoji, Miklavž iz zvona govori... Povsod ravnica, polja so, očara te pogled v nebo, boš videl štorklje ko lete, prijazni…
Sledil sem glas tvoj…svoj v sebi, tja v gorsko vas, me vodila sta v pol temo, sneg in mraz, tja med hribe Pohorske visoke, že z mrakom odete, med ljudi dobrih src, Zreč, Skomarja, tja med…
Često nađem majku, kako sijedi sama u mislima svojim, predano moli… A kad' čuje dolazak moj, podigne sićušni obraz svoj, okreće mi svoje anđeosko lice al' iz svoje ruke, ne pušta krunice……
Prikradel se je v moje sanje, starec z gubami na licu, po kateri so polzele solze. V hladni noči je taval ob strmini. Spodaj nižje ga je čakala zakrita ženska. Hotel mi je podati roko...…
Prišla je nekega poletnega dne. Njen obraz je bil kot sonce, njen nasmešek in stisk rok, pozdrav, objem iz srca... Toda zdaj je odšla, v slovo ponujala prijateljstvo. Le besedo bi morala…
Lepota narave prežema me vsa, saj tu so področja, kjer jaz sem doma. Kamor seže prostrano nebo, tukaj je raj za človeško oko. Čutiti s človekom lepota je vsa, rajska so vrata in je lepota…
Rad bi te še enkrat videl, da prepoznal bi tvoj obraz, vedela ti ne bi, da tisto, to sem jaz. A nama, se ne križajo poti, nisem tam, tu te ni, misel zmedena, le ta potuje, ne ve od koga, ne…
Smelo me objemaš nežno vračam ti dotike topiš v meni ledenike odpira se mi magistrala snemam plašnice z oči za čas, ki mi ga daješ ti.
Majhen plamen osvetljuje vsak kotiček mi srca. Nič prikriti se ne da njegovemu vsevednemu pogledu. To ni preteč pogled neprizanesljivega sodnika – milina zre iz teh oči, tolažba,…
V tišini jutro se prebuja, telesu duša zažari, dvigne ga v višave, ko sonce v dan se poglobi. Vsak žarek, ki se te dotakne, nasmeh na lica ti privabi, sreče svoje ne pozabi, da Eno si. Janko