Hrastje Mota
Je tam, kjer se poigrava Mura, njen hiter tok bregove oblikuje, Prekmurje od vasice jih ločuje, Kapela ob cesti ponosno se dviguje. Legenda pravi da je Mura svetnika podarila, Janez…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Je tam, kjer se poigrava Mura, njen hiter tok bregove oblikuje, Prekmurje od vasice jih ločuje, Kapela ob cesti ponosno se dviguje. Legenda pravi da je Mura svetnika podarila, Janez…
Z rokami se k nam sklanja stvarstvo da nas pritegne... Skozi katastrofe in nam nerazumljive stvari se bliža in velikokrat se bojimo in smrt je tako blizu in zvezde padajo in se dvgajo v…
Večnost...le Ljubezen Tvoja preproga po kateri stopam tiho čez to julijsko nebo ki milosst seva se predaja išče kkošček prostega neba ...da zapoje...ne zajoče da ve kje je doma ...morda…
V vrtincu množice si sam Posameznik Individualist Nesrečnež Ali Defetist Samevaš v gradu kamnitih sanj Odpiraš vrata Le v dan teman Tvoj glas Tišina Tvoj pogled Hlad V dlani tvoji V dlani…
Nežno bitje v meni spi, spi in čisto potihem živi. raste bitje, išče poti, da spomladi zacveti. Mirno kakor roža, spi, je kot gladka koža, ki jo nežno roka boža. Naj le spi, naj le klije,…
Na mladih svet stoji..., po starih pa umira, po mladih zaživi..., po starih zasvetli! To stara je modrost..., to večna je resnica, to nas uči ta svet..., oznanja pepelnica!
Nevoščljivost, ljubosumnost..., to podira nam ta svet! V hudobijo in sovraštvo..., današnji človek je ujet! V srcih mladih je praznina..., starim več ni za živet! Potrpljenje in…
Danes želim se zahvaliti, se zahvaliti Prijateljem, ki so ob meni in v veselju in v žalosti. Hvala vam! Hvala za to, da ste pripravljeni me poslušati, Hvala za to, da mi dajete zagon in…
Danes je pri nas razstava cele zbirke pedenjslik. Vrata, stene in oprava - vse je polno pack in pik. Pedenjped je po kosilu kar brez platna in palete, s prstom, zmočenim v črnilu, upodobil…
Pedenjsrajčka, pedenjhlače, pedenjčevlji na nogah. Gromozanski kos pogače neprenehoma v rokah. Vsi iz sebe so lasje, ne prenesejo glavnika, in kazalec nevede venomer po nosu stika.
Vzpenjal se junak iz teme noči, v deželo novo uprte imel oči. A kaj, ko znanja pravega, prav malo je imel, in tak na mejo, dežele nove je prišel. Tu se ustavi, poln pričakovanj, a beseda…
Sprehajal tam sem se, kjer so pšenična polja, v vetru nežno valovala so kot morja, ugledal sem, krasi jih makov cvet, v vetru rdeč prelep, dehteč. V gozdu sem prisluhnil petju ptic, potok…
Človek jo je ujel. Dal jo je v zlato kletko, jo začel hraniti, da mu poje, polepša dom, vsakdan. Toda ptica je žgolela drugače, otožno, kot ujetnica, neprepoznavno, žalostno.
Spomini so kot žarek upanja, nekaj kar žene naprej, iz preteklosti v sedanjost, v prihodnost. Nekatere pokriva navidezna plesen, takšna, ki odbija, jemlje moči, neprijetni spomini,…
Sestavljena iz prašnih delcev, srkam sok iz korenin, zadrhtim ob vonju gozda, na prsih pečat tvojih stopinj. Z navdušenjem usmerjam pogled vate, ko skušam objeti ljubezen, ki v tebi tli,…
Preganja me ne čas ne misel na svet, ki drvi Tu je vse tako počasi Šepet prinaša mir in brez ovir kot reka teče v naročje Tvoje in znotraj...nora vera da preživim ...da Ti darujem najlepše…
Umiram od lakote. Lakote po življenju. Bil sem živ a nisem živel, zaradi bratov, ki želijo več. Ki želimo vse. Bil živ za brate, da bi jedel kruh, in bil za brate.
Sama v puščavi iščem izhod. Nobene oaze, niti privida.