Spomini so kot žarek upanja, nekaj kar žene naprej, iz preteklosti v sedanjost, v prihodnost. Nekatere pokriva navidezna plesen, takšna, ki odbija, jemlje moči, neprijetni spomini, odbijajoči. Nad nekaterimi je pajčevina, ki jih kot meglica zakriva, skrivnostno vabljiva, vabi da jo odstranimo. Nad nekaterimi spomini pa sveti, nam kaže pot naprej, da moči kot kaži pot, nam je žarek upanja v jutri.
#Poezija
Plesen pajčevina
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Zanimiva je ta tvoja misel o različnih vrstah spominov in tako resnična. Tudi v meni so se že prebudili spomini, zelo daljni, za dolgo časa potuhnjeni, ki bi me lahko ubili, če bi se jim preveč posvetila, a je dobro, da so tu še drugi, ki se jih lahko oklenem in mi pomagajo prenašati sedanjost.
Pozdrav! Desiree
Je že res, spomini so lahko nekaj lepega, lahko pa tudi morečega. Ne da se jih odpihniti, z njimi živimo, se pa iz njih nekaj naučimo, lahko nam dajo moči za danes, jutri itd.Tako sprejemam spomine kot sem zapisal, morda ne na najbolj sprejemljiv način za vse ki so brali pesem.
Desiree, hvala za komentar ter prisrčen pozdrav, enako tudi vsem ostalim bralcem SONČEVIH POZITIVK.
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
V notranjosti gozdne poti
