Ne odidi
Tisoče spominov si mi dal… Milijone poljubov in uresničenih sanj… Toliko sreče in čudežev… Toliko vsega, da preprosto ne smeš oditi… Nikdar! Utopila bi se v spominih in izginila v…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Tisoče spominov si mi dal… Milijone poljubov in uresničenih sanj… Toliko sreče in čudežev… Toliko vsega, da preprosto ne smeš oditi… Nikdar! Utopila bi se v spominih in izginila v…
Sušim marjetice, ki mi jih poklanjaš… Da jih nosim s seboj in mi je toplo pri srcu, ker vem da me imaš rad. Sušim marjetice, ki mi jih poklanjaš… Da mi bodo spomin, če boš kdaj odšel In jih…
Sanjala sem! Kako me gleda s tistim pogledom, Se me dotika s hrepenenjem in nedolžno milino. Me ljubkuje z najnežnejšo ljubeznijo in varuje v objemu sreče. Stal si ob meni. S tistim…
Koprenasti oblaki se zasidrajo v opoldansko soparo, ki neusmiljeno biča tla. Skozi rokave plašča sonca se žarki prisesajo na praprot, kapljice rose se skrijejo v njeno raskavo kožo. Gozd…
Potuhnil si se v tunelu, kjer sem nekoč praskala odsev avtomobilskih luči s sten in jih ujčkala v dlaneh kot kresnice, ki sva jih lovila in božala njihova tolsta telesca. Nisva bila otroka,…
Meglice so položile svoja oblačila na hladno lice praproti. S počasnimi gibi se je odprla lupina zapredene ličinke. Dvoje tipalk se je skozi zamreženo okno dotaknilo kapljice rose, le hip…
Mednarodni natečaj poezije »Sledi – Tracce« 2010 Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi – Tracce« 2010, namenjen vrednotenju regionalnih,…
Pišem ti pesmi. Takšne otroške. Preproste. Brez zapletenih besed in globljih idej. Otrok nikdar ne laže. Tako mil je in iskren. Otrok ti reče: »Rad te imam!« in res te ima. Poboža te z…
Ko bom odšla, poglej v nebo, videl boš ptico ponosno v letu svobodnem. Morda sem jaz to. Ko bom odšla, poglej na zemljo. travnik zelen, bilke cvetoče, bela marjetka, malo drugačna. Morda…
Kako li je tamo na onoj strani puta... Gdije nema granica gdije nama kajanja... Kad razum dozvoli srcu da pobijedi... Kada mu dozvoli neka nastavi... Ko plamenčić maleni negdije da odluta...
Cvetlice pošiljaš mi skrbno povezane v šopke pesmi iz skrivnih kotičkov postiljaš oblak za oba me ziblješ na valu morja morda sem razvajena ni mi do pravljic in sanj skrivnostnih nočnih…
Glej le naprej, uživaj življenje, pozabi skrbi, minulo trplenje. Podarjaj veselje, prijazno besedo, v čemernih, nestrpnih, mapravil boš zmedo. Izval boš nasmeh, jim odpiral oči, najslajša…
Iskal sem resnico, odkritosrčnost. Nisem je našel ne v gozdu, ne na jasi, ne v sadovnjaku. Nekdo mi je rekel naj še iščem Morda pri ljudeh, med njimi, z njimi, v njihovih očeh. In slišall…
Le kdo bi ne želel ga videti, spoznati, naužit bregov, lepot Ljubljanice se hkrati, morda celo da vidi Urško v lice, lepe v pesmi, lepe kakor rajska pticea A lepot stotero mi pogled le…
Nekoč mogočen, zdaj pozabljen, zaraščen grob, jim je v sramoto, kjer prednikom poslednji dom, strašljiv ogled, pozabil ga ne bom... So tisti, ki uživajo na njih domačiji, pokojne prednike…
Je tam, kjer se poigrava Mura, njen hiter tok bregove oblikuje, Prekmurje od vasice jih ločuje, Kapela ob cesti ponosno se dviguje. Legenda pravi da je Mura svetnika podarila, Janez…
Z rokami se k nam sklanja stvarstvo da nas pritegne... Skozi katastrofe in nam nerazumljive stvari se bliža in velikokrat se bojimo in smrt je tako blizu in zvezde padajo in se dvgajo v…
Večnost...le Ljubezen Tvoja preproga po kateri stopam tiho čez to julijsko nebo ki milosst seva se predaja išče kkošček prostega neba ...da zapoje...ne zajoče da ve kje je doma ...morda…