Ko so prazniki...
Spomini moje preteklosti kot nevidne dolge lovke segajo po meni..me vračajo v kolo nekega časa, mi stiskajo dušo…..srce; s sivino tesnobe se družijo, prihajajočo iz dna temnega ozadja…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Spomini moje preteklosti kot nevidne dolge lovke segajo po meni..me vračajo v kolo nekega časa, mi stiskajo dušo…..srce; s sivino tesnobe se družijo, prihajajočo iz dna temnega ozadja…
Spokojen mir v dušo lega, katera polnosti življenja se zaveda, ga motri z ljubečimi očmi in do poslednjega diha se daruje, da le obvaruje neomadeževano lepoto vsega bivajočega, ki mu je…
Življenje, bodi dobrodošlo v mojem bivanju! Oživi me! Vase me potegni, nikdar več me ne izpusti, bodi v meni vse dokler se ne izteče najin čas. Malce upočasni svoj korak, da te lažje…
Pleše pesem poezije, sladko vince se iz trte vije, mesto svoje prepozna, zavest neskončne energije. Bogá ljubezni iz nje lije, stranpoti nas obvaruje, kdor prisluhniti pozna, srcá prelepe…
Pozdrav ko preko trav in rož gre veter z nežno roko Mraz ki noče popustiti niti za slovo in Tvoja dlan ki tam je da jo vedno najdem in vame verjameš in Vate jaz... Zableščijo se za trenutek…
Gledam vase odprtih oči, pred menoj vesolje, zvezdne poti, v lune siju so skriti prehodi, vizija sanj, ki hrepenenje jih vodi. Z jutrom rojevam se v toplini, s prvimi žarki, petjem ptic,…
Pogrešam te? Zakaj le te… ? Pokličem te? To pa ne? Te presenetim s šopkom rož? Odpeljem na morje v Portorož? Ne gre? Ne bom? Ne zdaj? Nikoli? Nekaj me boli? Srce??? Srce?? Srce? srce …
Zatohlo utripam, se tiho umikam. Počasi presiham, zaprta v širino Sveta. Svobodne ožine, mi sijejo luči. Kratke širine, zaklepajo poti. Jaz, v meni mraz, jaz, ki sem planet za smeti…
Srečen sem zaradi njih, tistih, ki me imajo radi, ki se mi zupajo, potožijo, kadar jim v očeh zaigra srce. In ko začutim toplo dlan, njen sproščen nasmeh, iskrene, igrive oči, topel, nežen…
In zaželi si sonce obiska...čisto tam pri tleh kjer sneg ni mogel priti Mraz je-ah-ta mraz A Sonce pobožaš s srcem vsem nežno nežno zelenje in gre potiho,čisto potiho naprej Išče sončne…
Od bele do črne srce jih rojeva, trenutek vsaki na novo poraja, odtenke vseh barv brez konca in kraja, zdaj glasno, zdaj tiho, a vselej prepeva. Z vrhov in dolin na obličju odméva, vzpone…
Lojze Krakar Spet se v našem vrtu češnja preoblači, z dežjem se umiva, z vetrom se krtači, a pomlad ji takšno lepo krilo šiva, da je prav zaresno hčerka nevoščljiva.
Tvoja sem priložnost za podvige in samospoznavanje. Lahko sem tveganje ali pa le malo vredno životarjenje. Spreminjanje sem in minevanje.
V zimskem vetra hladu te iščem……v zavetju gozda obdan z ivjem, v belem snegu spanja, v ledu začaranem; vanj, stopinjam tvojim sledim izmučen, ..snežinkam v plesu s pogledom v vesolje,…
Potovanje se prične že s tvojim skrivnostnim nastankom, ko od kdo ve kod kar enkrat prideš in si. Četudi neprestano ne menjuješ krajev, se pa zagotovo sprehajaš skozi čas, ki počasi riše…
Kristalno jasno sta mi pred očmi vselej podoba tvoja in tvoje oči, ko jo začutim - Saharo v sebi. Danijela Premzl
Zdaj je čas, da se zavrti prav vse, cool smo že dovolj, da posreči se nam vse. V čem je zdaj ovira, mi priznavamo je ne, ni nas strah naporov, mi zdržimo čisto vse - blestimo! Le kdo nas ne…
Vsak dan trdo garam za svoj ugled. Da zelo sem zaželena, o tem nobenega ni dvoma. Na vse kraje razpošiljam svoje hite, ne da se me prezreti, ne utišati… Garam doma, na internetu in v…