Ko so prazniki...

Spomini moje preteklosti kot nevidne dolge lovke segajo po meni..me vračajo v kolo nekega časa, mi stiskajo dušo…..srce; s sivino tesnobe se družijo, prihajajočo iz dna temnega ozadja delujoče podzavesti; kot udarci biča nevidnega v globine duše, zelo boleči, udarjajo v stene čustev..mi vračajo slike minulega časa; sam v prazničnem vrtincu želja in iluzij…teženj…preveč vsega, hodim v spirali blodnjaka hotenj...dosega utopij nadejanj, izven dosega preteklih spominov sanj. Prijateljem