Duša in polž
Zakaj se polžu s hišo nikoli ne mudi ? Zato ker je vedno doma, kjerkoli polzi. Zato se tudi duša ne spušča v dir, ker se kot za Boga, vname tudi zame in venomer zre v lasten izvir. V hiši…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Zakaj se polžu s hišo nikoli ne mudi ? Zato ker je vedno doma, kjerkoli polzi. Zato se tudi duša ne spušča v dir, ker se kot za Boga, vname tudi zame in venomer zre v lasten izvir. V hiši…
Mrzel večer je legel nad mesto, kjer čez peto cesto leži park. Živ, obiskan, zaželjen, hrupen, prikupen. Mater dela z otrokom potičke, tam pri drevesu se igrajo ptičke. Toda le za trenutek.…
Čez dan mi je lažje, saj se zamotim, misli ne uhajajo mi k tebi, na vse, kar je tvoje. Ko sonce greje telo in dušo zaljubljeno, znoj hladi mi čelo, kri, po tebi željo.
Zate živimo in smo Zate gorimo Zate in v Tebi rojevamo lepote morja neskončna da bi mogel Svoje čudovito obličje zrcaliti v njih v kapljici vsakega vala v vsakem isker žarenju v vsakem…
V intimi oči zaprtih postaneš Bližina resnična brez besed odvečnih. Tja prideš, kjer najbolj sama sem in prestrašena. Tvoji žarki me oblivajo, v skritost pronicajo, vrednost mene same…
Ostal je le še vonj noči, penina zvezd, ki se preliva, prek roba jutra, da se zdi, da svet je mavrica iskriva. Prebuja jutra se dotik, kot žamet prvi žarek boža. Na platno lega tvojih slik,…
V tišini dneva dih življenja, oživlja v meni vsemogočno ljubezen. Preko zlatih niti svetlobnega pajčolana, preko žuborečih slapov kristalnih solza, preko bobnečih valov prebujene strasti,…
Rodila se je Slovenija, kot utripajoča zvezda, s koreninami v Brežinskih spomenikih, Primož Trubarju, knežjem kamnu, v Francetu Prešernu, v ognju, krvi prve, druge svetovne vojne, v…
Še vedno tli, nočni kres je ugasnil, le žarijo ostanki vejevja, kot v ljudeh praznik, tisti, ki je namenjen njim, preprostemu delovnemu človeku, tistemu, ki se čuti odrinjenega, tistemu, ki…
Osvetljeni kotički prebujajoče narave, objem rosnih kapelj na listu, vonj zelenja ob gozdni potki, v zraku jutranja svežina. Vzvalovi listje ob dotiku vetra, priklon vej svetlobni igri,…
Kakor majhni, tenki prsti, iz ognjice in iz dima. Vonj po črni, suhi smrti, med postavami svečnina. Sije, liže in objema, roke zlate in srebrne. Ris telesa skriva tema. Luč iz same teme…
S shranjeno pšenico za novo setev je podobno kot s semeni karme: ta ostajajo za nova rojstva. Ostalo zamesim v krušno moko, tako se izpolnijo presežne želje, ker se neha privlačnost Zemlje.
Tisoč zlatih zvezdic bi, nocoj z neba raztresla. Da našel bi utrinek ti, rada bi na dlani ga prinesla. Miljo pisanih bi barv, mavrici ukradla. Razprostrla jih čez breg in pobarvala nasmeh.…
... za ljubezen ni časa ni dnevov in ne noči Le enost je eno z bitjem ljubljenim neskončno v letih in v času ki se zgublja skozi razum ki ne ve ki ne razume ker ni kaj razumeti ... Le…
Gibi-zapeljivi, vabljivi, telo gori, s pogledom še v tebi prižigam strasti, vzvalovilo je morje, kaplje hladijo, kot svileni poljubi po meni polzijo. Dvigne se val, tesno objame, njegova…
Iskal sem in iskal, tisto pot, v knjigah, v ljudeh, v zgodovini. Leta in leta so minevala, bilo je otroštvo, bila je mladost, bila je poroka in bil je otrok, bilo je mnogo žensk, bele…
Samo Ti si še ostal, ki v srcih ljudskih peti si znal. Toplini si zraven ljubezen dodal, hrepenenju odvzeti, bolečino si znal. Sam nisi vedel kdaj si pesnik postal, prav zato, ker si zgodbe…
Jutranja rosa na tratah se je zaleskela. posamezni oblaki na nebu se sprehajajo, Sonce, ki se prebuja je pomižkuje, kakor da si utira pot med njimi, pokukalo, pozdravilo, pa spet zginilo.…