Še vedno tli, nočni kres je ugasnil, le žarijo ostanki vejevja, kot v ljudeh praznik, tisti, ki je namenjen njim, preprostemu delovnemu človeku, tistemu, ki se čuti odrinjenega, tistemu, ki se boji prihodnosti, tistemu preprostemu delavcu. Tisti materi, ki za strojem razmišlja, preračunava dobljeno plačilo za delo, delavcu, utrujenemu od včeraj, ki se boji reči, ne zmorem, sprejema pa ponujeno, dela v strahu pred jutri. Pripete imajo rdeče nageljne, simbol nekega časa, boja proti izkoriščanju, včasih simbol boja. In ta preprost človek, v družbi s sebi enakimi, zre v žerjavico, čaka morda da zagori plamen, ob pesmi in pogači, tisti od doma prinešeni, ob vinu iz brajd nazdravi, se veseli svojega praznika, praznika žuljev, pričakovanj.
#Poezija
Prvi maj
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Saj bi lahko napisal delavnemu namesto delovneneme, pa vendar, namenjena je dnevu, kot je 1.maj, prazniku žuljavih rok, delavcu, preprostemu, tistemu ki upa v jutri, ko bo čutil da ni odrinjen, nespoštovan, čas ko se bo čutil enakovrednega ostalim.
Lep pozdrav !
jože.k
Nekaj zelo zanimivega, Jože. Preden si ti napisal komentar, sem ga jaz, ampak zdaj ga enostavno nikjer več ni. Napisala sem ti, da se v pesmi spet opazi tvoja občutljivost do ljudi, ki je, upam, ne boš izgubil. In še nekaj, a se zdaj prav vsake besede ne spomni. Pesem ti je lepa.
Pozdrav, Desiree
Tako kot pri nas nosimo pripet rdeč nagelj ob 1.maju, imajo v Franciji ob prvem maju pripete ŠMARNICE, tudi njim namenjen.
Pesem je nastala ob poslušanju ljudi, njihovih stiskah, željah.
Hvala za mnenje Desiree !
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Narave čudesa
