Zvezde v očeh
V tvojih se očeh zvezde svetijo, podnevi prav svetlo se lesketajo, ponoči pa še bolj močno žarijo. Zvezde na nebu se iskrijejo, kadar tvoje oči zažarijo in najino ljubezen osvetlijo. Nebo…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
V tvojih se očeh zvezde svetijo, podnevi prav svetlo se lesketajo, ponoči pa še bolj močno žarijo. Zvezde na nebu se iskrijejo, kadar tvoje oči zažarijo in najino ljubezen osvetlijo. Nebo…
Z ledenimi prsti Se dotikaš razžarjenosti Vžganih poljubov Zdrznem se Ko se prilepiš na potešenost Kipečega nedrja Razpreš neprebujene Lotosove cvetove Zadiši po sledovih noči Pogled skozi…
A spomini ... Utrinjam trenutke spominov, lepljive pijavke, vladarice telesa. Kradejo mi dolgočasje v dnevu, zabolijo zloženi v skladovnici preteklosti. Pijavke še globlje prodirajo v telo,…
Postal sem in prisluhnil... Prisluhnil mladi materi, otroku na cesti, Pticam v letu nad menoj, pasjemu laježu... Mladi materi, ki se je hudovala , Otroka, ki je nergal in jezil, Pticam, ki…
V daljavi odmeva spet pesem gozdov, pesem jesenska naših logov, sončni so žarki poslednjih moči, njih barva jeseni polepša nam dni. Listna preproga prekrila poti, jesen se poslavlja nam…
Prišla je kot vsako leto, da nas obdari polna čudovitih barv, ko polnimo kašče s pridelki, ko se oglasijo klopotci, pesem trgatvi naproti, ko nasuje čudovito listno preprogo, listjem ki…
S tisočletji spomina v svojih genih sem tujka tu, tako odrta pri živi duši, da en dan ali dva spoznanja, mi ne moreta odpreti vrat v prihodnost. Sem mar ogenj, ki sodi k pepelu, ali sem…
Moj prosti čas mi včasih je odveč, ker ga imam preveč. Izmišljam razne si rešitve, kako bi v prosti čas si vnesla malo popestritve. Najbolj bojim se časa totalnega brezdelja in brezplodnega…
Če enkrat bom zares popolnoma prenehala pisati, bo to takrat, ko bo v meni stanje niča. Takrat mi bo tako, kot da me kdo na silo bi oropal mojega edinega najljubšega poslanstva… Ko vsak dan…
Vsa sem zaraščena z materinim obrazom, ki se dviga na krilih z vetrom na sončevih perutih. Vsa sem obraščena s krili otroštva, ki so se razrasle v ognjene peruti. Telo je obteženo z vejami…
Danes zjutraj se mi nežnost je nasmehnila, milina iz njenih je oči pogledala, moje srce je omehčala, se tudi jaz sem cel dan vsakomur smehljala. Vsakomur ki sem ga srečala, nasmeh sem danes…
Imela sem srečo, da sem stopila skozi vrata, podobna nasmehu daljne dežele, ki jo je ogrelo sonce do koreninic. Živim iz veselja za radost notranjih oči. Zvoke so povzročile nevidne strune.…
Me otožnost je vzljubila, pravi, da ne bo me zapustila, da za moža me bo vzela in da me večno bo ljubila. Prav otožno ohcet sva imela, svatov veliko sva povabila, med in vino sva točila in…
Pravijo, da niso kriva leta, če človek kdaj opeša. Čim več se nabere ti v življenju lét, toliko dlje naj trajal bi tvoj let. Mladosti pogosto se mudi čim prej odrasti, starosti pa se toži…
Ta svet se bo podrl, v njem bom jaz umrl, pa saj ne moren jaz umret, čeprav mi ni več za živet. Bom temu se uprl, se vsem v oči zazrl, bom Zemljo na tečaj postavil spet, da se bo svet…
Zakaj so besede, zakaj vse rime? Vprašanja, odgovori, upi, spomini? Čemu resnica se v meglo odeva? Kaj zdaj njo plaši? Kaj od mene zahteva?
Nihče pravice nima uničiti kar si Ti ustvaril, ker ljubezen v vse si vliv, pa še nam jo zapustil. Ljubezen smo spregledali, ker v sovraštvo smo se zagledali, ga vzljubili, zraven ga še…
Odšla sem, ko niso hotele roditi dedove breskve. Od Gorice do Milana sem se vozila en teden, na odprtem kamionu. Kjer ni bilo mostov, sem bredla hudournike bosa. Spala sem pod šotori…