Kje so živali, kam ste jih dali; ste jih poskrili? Kje so živali, ste jim naravo vzeli, jim družine razbili? Kje so živali, ste jih polovili, jim kožo odrli? Kje so živali, ste mleko jim vzeli, jih razkosali in ocvrli? Kje so živali, ste njih grozo prikrili, da sočutja ne bi prebudili? Kje so živali, ste jih nasilja učili, muke še blagoslovili? Ti, ki mižiš in raje molčiš, si res brez vesti? Pomisli, premisli, človek brezbrižni, kaj preti tudi tebi. Že ti naravo ugrabljajo, ti usodo prikrivajo, ti le tlako namenjajo. Iskal si užitek, že tvoje delo je strošek in drugim dobiček. Še ugovor prepovejo, te z dela spodijo, te povsem ukrotijo. Če usmiliš se živali, nikar ne pozabi, vse vrne se tebi.
#Poezija
Kje so živali, kam ste jih dali?

Skupnost Pozitivk
Komentarji
6Naj še jaz opišem resno stanje ljudi v bližnjem sorodstvu - zaradi očitkov v komentarjih, a za težave ne krivim drugih:
Od 3 oseb pod 60-imi leti je ena oseba ta teden dobila odpoved dela pol leta pred nameravano upokojitvijo; druga je že leta zaposlena le za polovični delovni čas, tretja ima s. p., a že 4 mesece nobenega posla. Od 2 oseb z manj kot 35-imi leti je ena dobila odpoved pred 5 meseci, mati dveh predšolskih otrok pa še nikjer ni nikoli dobila zaposlitve.
Zaradi vseh podobnih primerov se tudi moji pokojnini slabo piše, vendar vem, da se mi vse dogaja ali se mi še bo zaradi mene.
Zakaj je iz dneva v dan teže? Čas poravnave na Zemlji se izteka, večina nam dane Božje energije je porabljena, pravzaprav neumno z a p r a v l j e n a za veliko slabega, kar se nam že krepko vrača. Upira se nam planet, izginjajo rastlinske in živalske vrste. Vse odreka pokorščino sebičnemu človeštvu. Tisti, ki že dolgo opozarjajo, kako težko je živalim, so zasmehovani ali napačno razumljeni. Ker smo bili pač tako vodeni, ne znamo soobčutiti z vsemi nemočnimi, ki bi jim še lahko pomagali.
Zemlja ni preobljudena po Božji volji, temveč zato, ker smo iz življenja v življenje ponavljalci marsičesa slabega. Lahko stečemo v kakšno veličastno stavbo, za trenutek sklonimo glavo, a če se ne spremenimo ... Bogu se ni treba spremeniti, on želi pomagati vsem v stiski - z n a š o pomočjo, če se vest še ali pa že oglaša. Zato meni noben glas za živali in tudi kakšno ukrepanje ni odveč.
Lord Byron je v pesmi Napis na spomeniku novofundlandskega psa zapisal o psu in človeku:
... "...ker mu ne prizna Bog duše, ki na svetu jo ima,
medtem ko človek, ta mrčes mrčesa,
lahko s kesanjem upa na nebesa ..."
Nekoč in še vedno prevladuje mnenje, da so živali brez duše. Vse jo imajo - manj razvite spadajo v kolektivno dušo svoje vrste, sesalci pa imajo delno razvito dušo. Zaradi stare zmote se tudi živali obravnava, kot da so predmet za izkoriščanje ali zabavo.
Seveda, lahko rečemo, da pes ima dušu, ampak poanta ni v tem.
Lord Byron je bil osebnostno zelo neuravnovešen, kar se i odraža tudi v pesmi , kot skrajnja mizantropijia in zaničevanje človeka.
Agitatorji, ali sploh veste kaj se okoli vas dogaja, v neposredni bližini? LAKOTA !
Pri nas...nazadnje, oče bolan, otroci lačni, mati se obesila od obupa, nimaju NIČ...na Hrvaškem je pred dnevi umrl štirimesečni otrok od lakote, v Bosni.....da ne naštevam.
Pozdravljena Nan
Preusmerila si pozornost na prave tegobe človeštva, ker si človek ta pravi.
Fanatikom je pomembna le njihova čutnost, človek je za njih manj vreden od živali.
Osebo, ki se zaradi vegi lajfa raje umetno šusa z b12, ker se pač boji skrehiranja svojega telesa ter pozablja na umnost, bi vprašal, če sploh ve kaj pomeni duša?
Fajn bodi in lep pozdrav
Kje so živali,
ste jih nasilja učili,
muke še blagoslovili?
Ljudje pozor: nagravžnost živali!
https://www.youtube.com/watch?v=9KEW5w-k9d8
Pesem odkriva miselnost posameznika ali skupine ljudi ki
razmišljajo enako ali podobno kar ne pomeni celote.Če dobro
razmislimo, se uporabljajo (za nekatere zlorabljajo)živali tudi
pri preizkušanju novih zdravil.Včasih ali pa morda še zdaj so
delali preizkuse z zdravili tudi na zapornikih ki so imeli
dosmrten zapor in podobno.Nadalje kože nekaterih živali
uporabljajo v industriji obutve, čeprav vse redkeje.Kot hrana
se več ali manj uporabljajo v prehrani živali vzrejene na
farmah ali hlevih ne pa tudi divjih ali le poredkoma.Očitno bi
nekaterim bolj ustrezalo da okoli lomastijo medvedi, pa
čeprav jih imamo že zdaj veliko, veliko več kot Francija glede
na velikost ozemlja kjer živimo.
Meni osebno se bolj smilijo potepuški psi in mačke, ki so bile
zavržene zdaj pa na pol divje krožijo okoli in iščejo hrano za
preživetje, bolne pa prenašajo bolezni ki niso nikomur v
korist, prej v škodo.
To je tema o kateri se ne govori kako zmanjšati število teh
potepuških psov, mački in še kaj.Morda bi nekdo rekel saj
imamo azile za živali, naj se s tem ukvarjajo.In denarja tudi
imajo.Ne nimajo ga, bi pa rekel da bi bilo v redu če bi ga
prispevali vsi tisti ki so krivi za to stanje, pa tudi ki se jim te
živali smilijo.Naj pokažejo kako resno mislijo, da so
pripravljeni pomagati materialno ne le z besedo.
Pesem se dotika preveč vsega in enostavno ni možen
odgovor in rešitev na mah, naše prehrambene navade pa so
kakršne so, stvar posameznika, v okviru navad, potreb, tisto
da se pa meso ni jedlo pred sto leti pa je izmišljeno.Že takrat
so bili ribiči, lovci, domače živali na kmetijah in ne zato da bi
se ulovljene živali gledale, temveč zato da so bile dopolnilo k
prehrani za tiste ki so imeli možnost in ne zato da bi jih
nagačili in gledali.
Saj ni nič narobe če nekateri ne jejo mesa, in naj kar ostane
pri tem.
To je nekako tako kot ko so ljudje proti vetrnim elektrarnam,
ne moti pa jih električna energija iz termo in jedrskih
elektrarn, kar lahko še kako kvarno vpliva na naše zdravje in
prihodnost planeta ki mu pravimo zemlja.
Današnji čas je najtežji prav za živali, saj je bilo meso še pred 100 leti redko na jedilniku. Živali tedaj tudi niso prikrajšali za pašo, niso jih umetno osemenjevali in jih redili na tako majhnem prostoru s skrajno neprimerno krmo - za čim več dobička in živalsko smrt v mladosti.
Lov je bil nekoč le zabava velikašev in škofov, drugi so pa kaj uplenili za preživetje. Prvi nemški predsednik Teodor Heuss je izjavil: Lov je oblika človekove strahopetnosti.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Velikonočno jutro
