Zavest si mi vlila v oči, Po venah pretaka se resnica, Koliko se jih rodi, Koliko jih ne ve, zakaj nedolžen otrok trpi. Sit vsega delil sem zaupanje, Ljudem, ki tega niso bili vredni, V dlan jim dajal sanje, Dovolil, da svet spremenijo v klanje. In v klanje smo ga spremenili, Sovraštvo, nedolžnih kri prelili, Ujede smo neusmiljene, Ljubili nismo in nikoli ne bomo znali. Počasi laž po laž bomo zaužili, Nasilje kmalu bomo vzljubili, Diktatorje kovali bomo v zvezde, Dokler vsega ne bomo izgubili.
#Poezija
Zavest vlila si mi v oči

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Pesem življenja
