#Poezija

Zavest Tvoje bližine

Pozitivke1 min branja
Deli zgodbo

Zavest Tvoje bližine. Ko se me Tvoja Beseda dotakne. Potem umaknem vse izgovore. Preneham brezbarvno blebetati. Zamislim se, se umirim. In vem, lahko se Ti popolnoma prepustim. Sprašujem se, zakaj me imaš rad in se sramujem napak, ki so me iznakazile. Dobrohotno zamahneš z roko in se utrujeno nasmehneš, ko odprem usta, da bi se izpovedala. Sedaj sem rahlo zmedena, vendar več kot prepričana v Tvojo brezpogojno ljubezen. Danijela Premzl

Prejšnji članek na to temo

Težko breme poezije