#Poezija

Zakaj jokaš?

Darija1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Jokam za svojimi mladimi izgubljenimi leti, ki se nikoli več ne povrnejo. Jokam zaradi neizkoriščenih priložnosti, ki mi jih je namenil Bog, pa jih nisem prepoznala. Jokam zaradi čudovitih talentov, ki sem jih imela, pa sem jih zavrgla. Jokam, ker se zavedam svoje minljivosti in nemoči. Jokam, ker sem imela toliko priložnosti, pa jih nisem izkoristila. Jokam, ker sem še vedno živa, še vedno imam talente, pa se ne morem premakniti. Jokam, ker mislim, da je življenje ena velika napaka. Jokam, ker sem razočarana nad svojimi dejanji. Jokam, ker odhajam, pa se nisem uresničila. Jokam, ker se bojim, da bom odšla brez slovesa. Jokam, ker imam otroke, pa jih nisem naučila živeti.... kdo bi jim moral dati to znanje?... mati! Jokam, ker nisem to kar sem hotela biti. Jokam, ker nisem to kar je Bog hotel, da bi bila. Jokam, ker sem osamljena med tisoči ljudi. Jokam, ker sem pozabljena, ker mislim, da me ni. Jokam, ker je pred mano črn dan, za mano pa beli oblaki. Jokam, ker se nimam kam skriti v svoji sramoti. Jokam, ker me je strah živeti. Jokam, ker me je sram umreti. Jokam, ker me je strah na novo začeti. Jokam, ker ne najdem prave poti. Jokam, ker ne vem vsega, kar bi morala vedeti.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

4

manja
Jaz sem nehala jokat zaradi takšnih vprašanj, se pobrala iz potokov solz in začela zopet živeti in se smejati. lp, Manja
Ljuba
Odgovor na komentar: manja
Lažje vidimo, kaj treba je storiti, in v katero smer nam treba je zaviti, če se ob problemih odmaknemo od sebe in se zagledamo z očmi druge osebe! Izjava:"Tega ne morem!" izraža nezmožnosti tvoje le potrditev. "Odločil sem se, da ne bom...! izraža voljo, sprejeti svojo odločitev! Opravi vedno le po en korak in ne razmišljaj o naslednjem, dokler predhodni ni opravljen vsak! Najtemnejši del noči je v resnici tik pred zoro, a rešitev blizu je, ko prehaja stiska v moro! Problemi nerešljivi ne obstajajo, ljudje rešujejo jih le s težavo. Ker v centru teh problemov se nahajajo, rešujejo jih s čustvi in ne z glavo! V življenju neprestano si zastavljamo vprašanja, kaj ovira nas pri tem, da sedanjega ne moremo spremeniti stanja. Le na uspehe se osredotočimo, da nam pomagajo naprej! Zaradi neuspehov pa ne jočimo! V bodočnost z več poguma glej! Veliko motenj našega vedenja izhaja iz nezmožnosti sledenja nedosegljivim vzorčnim idealom in njihovim visokim piedestalom! Pogum! Stiskam pesti zate! Ljuba Žerovc http://www.modrostizbrane.com
čangula
Odgovor na komentar: Ljuba
Jokaj še naprej, da se bolečina iz solz vsa zlije. Naše Lepe misli o tebi naj te objemajo v času obupa osamljenosti in te ponesejo na vrh Gore kopajoče se vedno v svetlobi.
Darija
Odgovor na komentar: čangula
Najlepša hvala vsem za spodbudne besede in misli. To pesem sem napisala v času, ko sem še umirala. In to dobesedno. Danes ne umiram več. Ker sem se odločila za življenje pa kakršno koli že je. Ker sem sprejela, kar nisem mogla sprejeti. Še enkrat hvala vsem prijaznomislečim in v srculjubečim. --- Darija
Prejšnji članek na to temo

Z besedo prerojena