Odmaknjeni v sončne ulice, kjer se vesolje krči na velikost srca in speve norosti, obirajo sadeže prostosti. Hip se nebrekne in zareže ostrina glasu. Nepomembna izparina teme, zdivjana gmota v slak. Iz rahlega spanca ozelenijo usta. V zavetju hodnika vzvalovijo oči. S krili jadrajo noge med zagonetnimi metulji, kjer plešejo podhranjeni svetovi ostrih robov sanje z zlatimi cvetovi. Neštete želje so izginile v nakodrano modrino neba in ovijajo svojo sivo brado okrog prstana uperjenega prsta, ki se je iztegnil v norost leta sončnega metulja v noč.
#Poezija
Zagonetni metulji

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
O čem naj pišem?
