Lucignolo1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Pokrajina po deževju pusto zgleda, Okolico samotno tišina oblega, Še so mokra tla, in deževne kaplje polzijo, Na mokrih listih, vejah utrujeno ležijo. Mogoče človek podoben je naravi, V iskanju večne sreče se ne ustavi, pred nevihto se skrije v zavetišče, Spet smisel v življenju išče.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Razum ali srce?