Velika noč

Nekdo nam dal ponovno je zajeti iz polnosti zakladnice življenjske Pramoči - Moči, ki njen se Praizvir nikdar ne izsuši. Nekdo nam je ponovno prenovil srce, da pričelo pomlajeno je boj srčno bíti. Nekdo nam dal je, da po venah se lahko ponovno spet živahneje nam pretaka kri. Nekdo je storil, da v očeh se nam ponovno je prižgal zanosen plamen upanja - vse naše bitje na novo je vzbrstelo, ker naše je življenje, ki poprej bilo je živo pokopano, v grob obupa položeno, s skalo brezizhodnosti skrbno zapečateno, po čudežu vseh čudežev od mrtvih vstalo. Zgodila se je silna preobrazba iz bitja, ki bilo poprej je s krivdo obteženo, v strahu, negotovosti trepetajoče, globoko ranjeno, nezadoščeno - v bitje, kar se da podobno tistemu iz Stvarnikove prazamisli: v bitje, ki prav vsega ga prežema Ljubezen tista vzvišena, ki le za to živi, da nekoč bo použita... Danijela Premzl