#Poezija

Vedrina

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Vedrina teče v vedra in se steka čeznje, pretaka živost jasne volje, buči v slapovih čez skalovje, skače v potokih, pluje v rekah, plimuje v neskončnih morjih. Ima spočit, smejoč se obraz, odprte dlani in poskočen korak. Med nebom in zemljo je gibka, pojoča, igriva, marljiva, včasih navihana, včasih iskriva. Zmehča oprijem, odpihne oblačnost, pomodri sivino, podarja jasnino, pomnoži gibkost, oživlja z razkošno, barvito širino. Nalij si jo v čašo dobre volje in pij jo s slastjo, užij njen napoj, poživljaj se z njo. Privošči si jo!

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Jaslice