Večnost

Sprašujem se, Te hladne noči, v zimskem hladu, Tolažim srce, Medtem, Ko veter piha skozi dušo, Vidim le, Obris njen, in lasje, Ko se ji prikupno pletejo pred oči, Ko se veter dotakne nedotakljivosti uma, Ko si moja ustnica želi tvojega poljuba, Izgubljen si želim, da si tu, Stojim, strmeč, na sredi sobe, Na poti iz ječe do svobode, Le še iskrena beseda, Potihoma izgovorjena, Podoba bleda, Vse izgine, Vse nekoč mine, Ostaneta le srca naša, In vez močnejša od razdalj in časa.