#Poezija

Ujetost v času

asta1 min branja
Deli zgodbo

Verjela sem, da ves moj svet je v pest ujet in "ljubim te" bila je moja mantra. Ostal je le pepel in prazna dlan sesute sreče, praznina in spoznanje: čas več ne teče. Zdaj tebe tu več ni, čas pa teče, posoda spominov si, čas pa teče, obleka še vedno po tebi diši, čas pa teče, ko solza oko zamegli, čas teče. Prah, to nisi ti. Tam, kjer si, časa več ni. Nisem več kot ti, nisi več kot jaz, prosim, pojdi!

Prejšnji članek na to temo

Ne odhajaj

Komentarji

1 komentar

vinky
Ideal ne vidi resnice-treba je ljubiti, da bi mogel izgubiti.
LP