#Poezija

Trenutek

Anita1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Tiho večerno nebo svoje sanje odpira, vsaka zvezda svoj snop svetlobe čarobno v noč razprostira... So bele poljane, luna v njih seva, daljnih lučk čuti se valovanje, ko sneg se udira in ko je človek sam s sabo, priplava v misli tvojih rok ljubkovanje... In toplo je v trenutku in več človek ni sam, izgine tema in mraz in tišina, glasba v srcu igra, ogenj sreče zasveti, kjerkoli si, tu je tvoja bližina...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Trenutek večnosti