Tiho večerno nebo svoje sanje odpira, vsaka zvezda svoj snop svetlobe čarobno v noč razprostira... So bele poljane, luna v njih seva, daljnih lučk čuti se valovanje, ko sneg se udira in ko je človek sam s sabo, priplava v misli tvojih rok ljubkovanje... In toplo je v trenutku in več človek ni sam, izgine tema in mraz in tišina, glasba v srcu igra, ogenj sreče zasveti, kjerkoli si, tu je tvoja bližina...
#Poezija
Trenutek

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Trenutek večnosti
