Tečem svoj tek. Ne zanimajo me kilometri pred mano. Ne zanimajo me kilometri za mano. Zanima me ta korak in tako je z vsakim naslednjim. Tečem. Včasih gibko, kot gladka voda, včasih drseče, kot kačji pastir na jezerski gladini. Včasih iskro, kot konj v galopu. Včasih sopeče, kot lokomotiva, Včasih okorno, počasi, kot po odloženem mavčnem ovoju. Tečem, kot zmorem in to je dovolj. Ob progi so navijači, mimoidoči in navdušenci, brezbrižneži in tudi nevoščljivci, ki me ne želijo videti na cilju. Vzamem vodo, ki mi jo ob stezi ponujajo moji navijači. Prija mi. Ostale pustim, ne menim se zanje. Tečem svoj tek. Ne zanimajo me kilometri pred mano. Ne zanimajo me kilometri za mano. Zanima me ta korak in tako je z vsakim naslednjim. Tečem, kot zmorem in to je vedno dovolj.
#Poezija
Maraton

Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Tale tvoj maraton je kot potovanje skozi življenje... Lepo metaforično opisane dobre in slabe stvari , ki nas božajo in praskajo skozi naš vsakdan... in še vedno tečemo kolikor zmoremo...
Čudovito!
Lp, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Teci Lola,teci :)
en Indijec še vedno teče maraton, pri 106. letih, začel pa pri 88. :)
Ti je že kdaj odgovorila na komentar ? Meni na vsaj deset še ni.
odsev:
"Ti je že kdaj odgovorila na komentar ? "
.............
ne potrebujem ga :)
http://www.pozitivke.net/article.php/20170610215256446
Bi bilo kaj narobe ?
Lp.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Nedeljska
