Bolj kot te gledam, čutim, da bi morala postaviti svoje težišče vate, da bi ti pomagala ustvariti sebe v tebi. Tako pretanjeno te čutim, ko me zmoreš uslišati, sklonjen nad mojim ognjiščem. Tako jasno vidim tisto liso svetlobe, ki se prek tebe vleče na zelena polja in prek njih v moje srce. Skupaj bova to razgreto liso sonca, ki se vleče nad stoječimi vodami, dvignila nad visečo vejo najinega drevesa, ki me je začelo hraniti s sadeži najine ljubezni. In ko sem se ti vsa približala, sem čutila, da ne morem pregoreti v tebi, ker je tvoj ogenj z drugega planeta, z drugačnimi plameni in pepelom, le pričakujem lahko, da se bom pogrela v tvoji svetlobi, ki ima okus po moji luči, primešani tvoji krvi, ki zapenja moje oblačilo s svojimi voljnimi rokami in vstopa v mojo dušo s tihimi koraki globoke preizkušene ljubezni.
#Poezija
Tako pretanjeno te čutim

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Predstavljala zate sem le kos pohištva
