#Poezija

Sveti večer

jože.k1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Je še nekaj ur in bo… Ponovno čutimo vznemirjenje, Smo polni pričakovanj nečesa, morda spomina na Kristusovo rojstvo, svečane polnočnice, petja, molitve. Saj ni zime, je pa december pri kraju. Jasna hladna noč in posamezne snežinke, iz daljave pa je slišati streljanje z možnarji, kar zagrmi v odmev…in že nas vabijo cerkveni zvonovi. Cerkveni zvon potiša možnarje, je pa slišati šepet, čebljanje, otroški smeh. Ljudje so se v soju bakel, podali navkreber, na sam vrh kjer stoji cerkvica. Le medla svetloba prihaja iz nje, skrivnostna. Ljudje so prisluhnili molitvi tudi otroci nihče pa ni čutil zaspanosti, bil utrujen. Polnočnica je bila mimo, ljudje pa so se odpravljali na vas, nekateri k sorodnikom drugi na svoje domove proti bližnjem mestu. Vsi pa so še dolgo govorili o prelepi pridigi, o ubranem petju pred koncem maše… In danes se spomnim polnočnic, takratnih zim, vpreg s sanmi, ko je med hojo sneg škripal, Včasih je naletaval sneg, nič se ni videlo pred seboj pa vendar je polnočno zvonenje pritegnilo od blizu in daleč, nič nas ni zaustavilo… Zdaj so ponekod polnočnice že na večer, pa tudi po televiziji jim lahko sledimo… a zvon iz preteklosti svete dišave, dobrosrčnost še živi in nas vodi naprej.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

Louise
Tudi jaz sem že malo starejša in se spominjam božičnega praznika predvsem po tišini in miru, ki so ga zmotile redke sani na cesti, ki so jih takrat še vozili konji z drobcenimi zvončki. A to ni bil hrup v današnjem smislu, vedno je prevladala tišina in ko pišeš o streljanju z možnarjem, se mi zdi, da je to strel mimo. Včasih se je streljalo le na Veliko noč s karbidom, proč od ljudi in hiš, da ne bi koga ogrožali. Na božični večer pa ne. Tako smo imeli krasno vzdušje doma, pri večerji in krašenju jelke. Ja, to smo krasili na ta večer in ne vsaj mesec prej. Zjutraj pa smo potem "našli" darilca, ki jih je ponoči pustil za nas skrivnostni božiček . Tudi tisti, ki so odšli k polnočnicam, niso delali hrupa. Žal pa so se ti prazniki danes razvlekli čez ves mesec, seveda, saj je moderni "možiček-božiček" nastal pri Coca-Coli, to pa je simbol za biznis, trgovino itn ... Američani znajo vse podrediti temu, mi pa sledimo kot da ne bi nikoli imeli svojih šeg in navad. Škoda. Še huje bo za Novo leto, tudi to bo en sam velik hrup, streljanje in bliskanje. Še dobro, da bo tega kmalu konec.
Ljuba
Odgovor na komentar: Louise
Še kako se strinjam s teboj, Louise ... prazniki so se dandanes čisto izrodili, in so zares PRAZNI ... v njih ni prisotnega pravega doživljanja ljubezni in medsebojnega povezovanja ... po drugi strani pa so polni kiča, hrupa, evforije, pijančevanja, ponočevanja, pokanja, zapravljanja, nepotrebnega in dragega medsebojnega obdarovanja, pri čemer so najbolj zadovoljni trgovci ... itd., itd., itd. ... ... Na vso to norijo pa se celo pripravljamo najmanj mesec dni prej, in sploh ne pomislimo, kaj nam božič v resnici sporoča ... V bistvu bi morali božič praznovati vse leto, tako da bi gojili dobre medsebojne odnose, se imeli radi, se razumeli med seboj, bili prijazni drug z drugim, si pomagali, stali ob strani drug drugemu v težavah, sočustvovali z drugimi ljudmi, živalmi, naravo ... ... Utopija? In kaj počnemo mi? Poglejmo se malo v ogledalo in si odgovorimo na vprašanje, zakaj pravzaprav "praznujemo" božič? Jaz ga ne ... vendar pa njegovo sporočilo skušam prakticirati skozi vse leto, za to pa božiča ne potrebujem. In sploh nobenega praznika ... ker prazniki so v resnici ena sama velikanska praznina in zlaganost! Ljuba
jože.k
Odgovor na komentar: Ljuba
Moja želja je bila priklicati iz spomina takratne običaje, praznovanje Božiča ipd.Tudi sam se spomnim kraguljčkov na saneh, zvončkljanja ki ga ne pozabiš, še vedno odmeva nekje iz daljave.Med tem ko so sedaj osvetljene cerkve z reflektorji, pa nekdaj ni bilo tega.Vsak je vedel kje je cerkev pa naj si je blla še tako slabo navzven osvetljena.Ljudje niso igrali vernikov so bili kar so bili, a vera ni bila zlagana.Spomnim se da je naslednji dan po polnočnici bilo potrebno na delo, v službo, kjer so se nekari rado obregnili; si bil pri polnočnici ...Pa vendar lepo je bilo, toliko človeške dobrote je bilo. Obema hvala za obisk in komentarja ! Jože
Prejšnji članek na to temo

Imaš željo ?