Sv.Miklavž

Prišel je spet Miklavžev večer, ki bo obdaril sosedovo hčer, nasul tam sinu sladkarij dobrot, že se pripravlja gre na pot v noč... Spremstvo pisana je družba, parkeljni, žvenket verig, še strah ne le pričakovanje, da otrokom Sv.Miklavž izpolni sanje. Morda bo mala Tinka spala, ko na darilce v sanjah bo čakala, a Mihec jih kar nagajivo gleda, po glasu parkeljna spoznal soseda. Sv.Miklavž resnično pomeni žar, spomin na čase, nosi v sebi čar, ko skromno suhih fig, je le delil, se vsak otrok enako jih je veselil. A čas kot reka nosi jih v pozabo, kakor da le te niso več za rabo, rožiče slastne vzel je že spomin, še sam potice okusne si želim...