Jezus, naš brat, ki je dober, močan,
skromno bil rôjen kar v hlevu je tam,
ob njem pa so stale prijazne živali,
ob dobrem Jezusu, tam v skromni štali.
»Jaz,« reče osel, ves skuštran in rjav,
»sem nosil Mu mamo prek širnih daljav
in varno jo v Betlehem sem pripeljal;
jaz,« reče osel, ves skuštran in rjav.
»Jaz,« reče krava, rdeča in bela,
»sem dala Mu jasli za posteljo celo
in moje seno se mu v vzglavnik je vdelo;
jaz,« reče krava, rdeča in bela.
»Jaz,« reče ovca z nakodrano prejo,
»sem dala Mu volno za toplo odejo,
moj plašč je On nosil v božično nedeljo;
jaz,« reče ovca z nakodrano prejo.
»Jaz,« reče grlica s strešne višine,
»sem s petjem poslala Ga v spanja globine,
jaz skupaj z možem Ga v sna pokrajine,
jaz,« reče grlica s strešne višine.
In vsaka od živali v temačni tam štali
srečna lahko je pripovedovala
o daru, ki ga je Imanuelu dala,
o daru, ki ga je Imanuelu dala.
PRIJAZNE ŽIVALI (prevedla Jana Kolarič)
Vir: ZAKLADNICA BOŽIČNIH ZGODB. [Prevedla Jana Kolarič]. Ljubljana: Tuma, 2008.
Danijela Premzl
