Stari hrast

Nikoli več ne boš v dvomih, tavajoč skozi večerne meglice, zazrta v žametno nebo, prepolno ugank in ukan… Kajti, ko bo topli piš vetriča ljubezni utrgal list s starega hrasta, ta ti ga bo položil na prsi… In ko boš začutila prijetno toploto, ki te bo to noč obdala in te ne pustila spati, boš spoznala, da sem se zasidral v tvojem srcu in, da bom tam tudi ostal in te čuval dvomov toliko časa, dokler bo listov na velikem drevesu…