Sodobni bog

Bil je usmerjen proti velikim ciljem. Privoščil si je razkošje, da je deloval pomembno kot nekakšna senzacija neskončnih meja razuma. Bil je središče samega sebe v razodevanju vzvišene moči in vsevednosti o skrivnostih. Ljudje so stali pred vrati njegovih vek in čakali, da bi vstopili in ga spoznali po mejah modrosti, ki bi jih razsvetlile z novimi pogledi na izvor človeka in sveta. Pričakovali so bogastvo besede v dar, dar pogleda, nekaj kar znotraj zgane in odstre pogled spoznanja. Nič določenega niso pričakovali. Le gledali so mu v oči in dušo. Vendar v njem so videli le željo po prilaščanju zavesti, s hlinjenjem hotene vljudnosti in velike želje po pomembnosti. Tedaj sem se spomnila bogov na Olimpu, v katerih je Grk videl samega sebe v novem položaju, spomnila sem se na zastopnika eleatov Ksenofana, ki se je iz njih norčeval. Tako je bil ta junak njim podoben, le da se je imel za živečega boga sedanjih dni, ki uporablja sodobne pripomočke razlag, ki jih pred njim starci še niso poznali. Ko se je povzpel na skalovje Alpskega gorovja in gledal navzdol kot grški bogovi z Olimpa, in zrasel visoko v višino, se je ukrivil. Videl je, da je nad njim nebo in spoznal je meje svoje končnosti.