eta bela1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Najini sta poti se ločili besede vse so onemele med zemljo in nebom lebdele nespregovorjene, oprosti mi. Nikoli ne pozabim te, globoka je ostala sled naredila čudovito rez sreča je, ker ljubim te. Nem pogled ostal je v srcu nepozabljen kot, da je čas ustavljen za vekomaj, pogrešam te.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Krik