Na odtisu stopinje sem zagleda tloris sebe, mero, ki jemlje vase in dela spomine, ki predstavljajo temelj koraka. Nato je padal dež in zabrisal odtis, a znamenje stopinje je ostalo v meni kot izmuzljiva snov spomina. Božam ta molčeči odtis in obžalujem to stopinjo bosih nog, ki so pustile v zemlji del mene. V znamenju vidim dno svoje duše, ki se barva v zeleno popolnost. Ta val zelenja stopa za mano po mojih sledeh in vzleta kot sokol čakaje, da bi se spremenil v človeka in prepoznal moj obraz v svojih stopinjah.
#Poezija
Sledi
