Razodetje

Toliko sladkih besed in klicev, toliko napisane hvale, ki se lepi na dušo, tipanja, preverjanja in ocenjevanja sleherne izpovedi; zavijanja s poti, iskanja stranpoti, stez in kolovozov. Godi mi, toplo mi je in domišljija ima prosto pot. V ozadju kljuje: počakaj, počasi, previdno. A tebi se mudi. Potiskaš me, vzpodbujaš… Veliko pričakuješ, preveč, kdo ve. Ostajam na mestu, mencam, cepetam. Strah me je te poti, strah me je tebe, dejanj. Razum me milo prosi : »Pojdi« Srce pa pravi: »Nikar«. Potem si nekega dne odšel. A v meni kljuje…je prav? Sem te prebrala, si me prebral? Ni to morda prezgodnji pozdrav Jeanne