Ti bistra Savinja, vsa čista vsa sinja skrivnosti nam svoje nikdar ne izdaš, ko iz osrčja narave vsa pridivjaš, Takrat ti ni mar ne sosed mejaš. Ko gledam z višine te tvoje sivine in zdi se da vara me moje oko, nekoč si skakljala, veselo šumljala, naenkrat pokazala svoje si zlo. Življenje ti vrača, zdaj spet si domača ponosna blestiš se sredi gora, dolino napajaš, ljubezen razdajaš, in spet je veselje ob tvojih vodah. Mara
#Poezija
Skrivnostna reka

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Modrina
