#Poezija

Sanjam

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nate se spomnim, ko sem čisto sama. Sanjam se prepustim, sanjam, sanjam o nama. Sanjam tvoje močne roke, ki me skrijejo v varen objem. Sanjam najine otroke, razmišljam o čisto vsem. Sanjam o tvojih mehkih laseh, in o iskrah, ki se iskrijo v tvojih očeh. metulji me zaščemijo, je kakor da v meni živijo. Sanjam, da si ob meni, tudi ko te ni tu. Sanjam, da me braniš pred vsemi, ko gredo človeške duše po zlu. Sanjam, da me kar naprej poljubljaš, praviš "ti si moja". Ne, ti ne izgubljaš, res je, da sem tvoja. Te sanje so tako lepa resnica, boljše, kot sladka potica. Te sanje so kot pesem na krilih srčastega oblaka, ki naju nosi, kot kri, naju po nebesih pretaka. In veš kdaj se srce ustavi? takrat, ko vse stvari, rečejo "lahko noč" naravi. ko tebe ni, Ko srce se umiri,.. Vsi bi si upali z menoj jokati, žalosti bi se, zaradi mene, vdali. ker mi je brez tebe mali, najtežje zaspati..

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Poezija Irene Klun