Pozitivke1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Le rož rdečih sem želel nabrati na gredicah, tam prisluhniti žgolenju, petju pticam, a žal so rože vse že odcvetele, ptice proti jugu odletele. Je listje barv neštetih, veter ga okoli nosi, na gozdne steze, na poti ga trosi, spet oblaki zakrivajo vrhove, jesenski veter jim zapoje. Se sliši šelestenje listja, z njim se poigrava, kot da poje gozdu, saj ga že uspava, še malo mraz leden bo in snežilo, snežno pregrinjalo vse prekrilo. Morda sneženi mož bo gledal v dolino, in če veter megle bo pregnal sivino, se sonce vsem bo le nasmejalo, v zasneženi dan se prikazalo. jože.k

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Stoletni bes iz neba