Rast

V vrhovih sanje žada, vznik zeleni iz tišine. V tihoto raste šum, razteza se v okras neba, v svilo kože iz prsti. Sprejema vase isker zdrs, prepleta veje iz naslade zemlje in luči. V drevo vstopi Bog in razširi roke! Mimohod iz niča v protitok rasti. Širjavi vzame prostor curek v modrino, z nasmeškom zelenila giblje s silo vzgib. Skoz kamen storž v sebi nosi, osredotočen na čezmernost klica v svetlobni reži. Obrednost v toku vetra, v deblih veletoki rek, zbirna moč rasti. Poljubi brez imena z obrazom nasmeha in soli.